Globalni podnebni dogovor nalaga omejitev dviga temperature pod dvema stopinjama Celzija in si prizadeva za omejitev do 1,5 stopinje Celzije.  Kritiki opazarjajo, da sporazum ni dovolj konkreten in ne bo zagotovil dovolj hitrih rezultatov. Zaradi globalnega segrevanja se namreč dviguje morska globina. Ogroženih je vrsta otokov. Razvite države naj bi zagotavljale finančno pomoč državam v razvoju pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Pomoč se bo nanašala tudi na podporo prilagajanju posledic podnebnih sprememb. Razvite države naj bi finančno prispevale 100 milijard letno. Vseeno pa pa gre za pomemben napredek.  Sporazum bo pričel veljati šele po izteku Kjotskega sporazuma, ki poteče leta 2020.