Primerjalna študija, ki sta jo izvedla dr. Alberta Velimirov in dr. Werner Müller iz Ludwig-Boltzmannovega inštituta za ekološko kmetijstvo, zajema več kot 170 mednarodnih raziskav, v katerih so raziskovali kvaliteto živil. Primerjalna študija je zajemala ocenjevanje vsebinske sestave, ostanke snovi, integrativne kvalitativne parametre in tudi učinke ekološkega kmetijstva na ljudi in živali. Nenazadnje so bili vključeni tudi senzorični testi; saj okusna hrana povišuje in izboljša tudi počutje. Rezultati kažejo, da kot so potrošniki vedno predvidevali, ekološka hrana je res najboljša.

Osebe, ki so bile vključene v raziskavo, so poročale o zmanjšanju telesnih tegob, obenem so našli v krvi očitno povečanje ''naravnih ubijalskih celic'', ki telesu pripomorejo k obrambi pred virusi. Že neka starejša raziskava zdravstvenega stanja učencev nekega dijaškega doma v Novi Zelandiji je pokazala: Tri leta prehranjevanja skoraj izključno samo z ekološkimi živili je pri učencih prineslo manj prehladov in kašljanja, hitrejše okrevanje, manj poškodb pri športu, manj težav s kožo in boljše zobe.

Zelenjava in sadje iz ekološke pridelave vsebuje občutno več vitaminov, mineralnih snovi in manj težkih kovin ter pesticidov. Ima tudi daljši daljši rok trajanja in boljši okus. Živalski ekološki proizvodi imajo bolj ugodne sestave maščobnih kislin, znatno manjše ostanke pesticidov in antibiotikov in niso gensko spremenjeni.

Torej lahko z znanstveno argumentacijo trdimo, da so ekološko pridelana živila boljša od konvencionalnih. Vendar pa ni pomembna zgolj hrana - pomemben je tudi in predvsem način prehranjevanja in življenja. Ozaveščenost se začne pri vsakem posamezniku - če ne prej, ko pride kakšna bolezen in smo prisiljeni začeti razmišljati o tem. Morda pa bi vseeno bilo bolj modro že v mladosti živeti zdravo, da do bolezni sploh ne bi prišlo.