V SmartStaksu je šest različnih gensko spremenjenih komponent. Niti ena med njimi pa ni dovolj znanstveno raziskana, trdijo borci za okolje. Prav tako ni dovolj raziskan vpliv, ki ga ima taka koruza na okolje. Koruza so sicer 90 dni testirali kot hrano za živali, toda Martha Mertens in nemške Zadruge za ekologijo trdijo, da to nikakor ni dovolj. "S tem so lahko le potrdili, da nima kratkotrajnih strupenih učinkov, nič pa se ne ve o dolgoročnih vplivih na okolje," meni okoljevarstvenica.

Ob tem opozarja na raziskavo francoskega znanstvenika Gilles-Érica Seralinija, ki je podgane dve leti hranil z gensko spremenjeno koruzo. Šele po tako dolgem času so se pokazali škodljivi učinki na zdravju živali. Izsledke te raziskave pa zaradi napačne metodologije v večini zavračajo. Monsantova koruza se proti škodljivcem bori tako, da tvori protein, ki se v naravi pojavlja kot bakterija Bacillus thurigiensis. Znanstveniki so prepričani, da ni nevarnosti, da bi to koruzno biološko orožje napadlo tudi človeka. "Ta protein se veže na črevesje insektov, ne pa na ljudi ali živali, ki se hranijo s tako koruzo.

Poleg tega bi se v človeškem želodcu protein v hipu razgradil," je dejal Christoph Tebbe z Inštituta za biološko različnost in član Odbora za gensko spremenjene organizme pri Evropski agenciji za hrano. V Nemčiji je sicer tudi v biološki proizvodnji dovoljena uporaba proteinov proti žuželkam. Poleg medicinskih in znanstvenih dilem pa se pojavlja tudi vprašanje vpliva na kmetijstvo. "Pojavili se bodo družbeno-ekonomski problemi," trdi Harald Ebner, ki je v stranki Zelenih zadolžen za gensko tehnologijo v kmetijstvu: "Če želimo, da bo kmetijstvo obstalo brez genetsko spremenjenih rastlin, se bo cena proizvodnje dvignila. Seveda bo ceneje pridelovati gensko spremenjeno koruzo." Na velikih kmetijskih površinah Severne Amerike, Indije in Avstralije so gensko spremenjene rastline že dolgo vsakdanje. V Evropi pa je drugače.

Čeprav je dovoljeno 50 gensko spremenjenih živil, sta za pridelavo dovoljeni le dve gensko spremenjeni rastlini. Zato je dovoljenje za setev gensko spremenjene koruze naletelo na velik odpor, predvsem v Nemčiji in Franciji. Tudi Monsanto je postal osovraženi simbol genetsko spremenjene hrane. Ne glede na to se bo z dovoljenjem Evropske komisije SmartStaks do konca leta pojavil tudi na evropskih njivah. Posamezne države ga sicer lahko prepovedo, a le če dokažejo "ogrožanje nacionalne varnosti". Kar pa je v primeru super koruze težko dokazljivo.

Vir: Planet Siol.net, 20.8.2013